Copy
ADVENT - PRIPRAVA NA BOŽIČ - 2

Za dostop do spletnih strani kliknite na slike.
Duhovna vaja:  Vprašam se, ali ljubim svojega Gospoda? Zakaj? Kakšen je moj odnos z Njim? Zapišem to, morda kot molitev po vzgledu Frančiška Ksaverija, ki je godoval to soboto.
 

Zakaj te ljubim, moj Gospod?

Pač ne zato
ker si nebesa mi obljubil,
in ne zato,
ker me je strah, da bi pogubil
si v peklu dušo in telo:
ne ganeta me pekel in nebo.

Le ti me ganeš, moj Gospod,
ko gledam te,
pribitega na križ,
ko vse na tebi je
kot ena sama rana.

Le ti me ganeš, ko trpiš,
ko žali množica te zapeljana
in ko umiraš zame in za – vse.

Le to ljubezen občudujem,
in ko bi ne bilo nebes,
bi ljubil te,
in ko bi ne bilo pekla,
ne mogel bi žaliti te.

Ko ves se ti darujem,
darov za to ne pričakujem,
saj ljubim te samo, ker si
ljubezen sama, vir vse milosti.

(Frančišek Ksaverij)

Duhovna vaja: počasi in v miru preberi Božjo besedo in homiljo ter podčrtaj besede ali stavke, ki te nagovorijo. Na koncu še enkrat preberi podčrtano.

04.12.2016: 2. adventna nedelja: Iz 11,1-10; Rim 15,4-9; Mt 3,1-12

Druga adventna nedelja nas postavi pred trd značaj Janeza Krstnika. Oblači se v kamelje krzno, je kobilice in divji med. Skratka izgleda grob in čudaški. Ostro vpije na religiozne veljake, katerih vera je zgolj zunanji perfekcionizem in spolnjevanje pravil, ki so si jih večinoma sami izmislili. Naša krščanska in tudi duhovniška religioznost se lahko hitro skrči na gola pravila, brez srca, brez človeka in nazadnje brez Boga.

Krstnik nas vabi h krstu, ki ga bo Jezus uresničil. Spodbuja nas naj se odrečemo svojemu suženjstvu sebičnosti in ateizmu. Vabi nas, da bi se v Jezusovi zvestobi, spoštovanju in naklonjenosti spet pustili osvoboditi.

Svari nas, da prihaja Nekdo, ki omogoča plodno življenje praktične ljubezni do bližnjih. Smiselno in dragoceno življenje. Prihaja Beseda, ki jih lahko ozdravi samonapihovalnega egoizma in zagledanosti vase, danes tako razširjenega v naši politiki, kulturi, medijih in ekonomiji, da je že kar zadušljivo.

Ozdravi lahko le tisti, ki se zaveda, da je ujet, bolan in hoče biti spet svoboden. Ozdravi le tisti, ki hoče računati na Boga in sodelovati z njim kot njegov ljubljeni sin ali hči.

Zato je Janez več kot prerok. Poslušati bi ga morali. Miklavž, dedek mraz in razni božički nas ne kličejo h kesanju, Janez pa. Tv in časopisi nam ne govorijo resnice, Janez pa nam jo pove v obraz. Morda bomo to prepozno spoznali.

V kom se prepozna moje srce: v farizeju in pismouku ali v množici, ki se obrača k Bogu in se želi osvoboditi zagledanosti v svojo lastno namišljeno popolnost in pomembnost? Ali pa sem morda zagledan v svojo nesrečo, krivdo in neuspehe?

Težko je zares ljubiti Boga, veliko lažje se ga je bati in se ga izogibati. Lahko imam rad Božje stvarstvo, njega pa se izogibam. Lahko imam celo rad ljudi po katerih me ima Bog rad, njega pa se izogibam. Ubogal bi ga morda še, toda ljubil ga ne bi.

Zakaj se nam torej Bog predstavlja kot dojenček? S tem hoče osvojiti in pritegniti naša srca. Jezus ni odrasel zato, da bi nas zvezal v strah in legalistično hinavščino. Tudi on se je jezil na farizeje. Nikdar se ni srdil na grešnike, vedno samo na tiste, ki so se imeli za boljše od drugih. Odraslega in strogega Jezusa imamo težko radi in ne upamo biti zaupljivi in nežni do njega. Jezusa občudujemo, težko ga imamo pa radi.

V tem adventu lahko prosim, da ga ne bom samo občudoval in se mu od daleč čudil. Vsa njegova ljubezen mi je na razpolago. Revščina hleva in jasli kaže na bedo moje in tvoje ljubezni do Njega. Lažje je verjeti strahu pred njegovo močjo, toda jaz bom prosil za ljubezen in zaupen odnos do Njega.

Prosim, da bi v tem adventu njegova ljubezen odtalila mojo, in naj razsvetli temo mojega strahu pred Bogom.

Duhovna vaja: Misli za vsak dan se ne nanašajo na dnevno božjo besedo, ampak se poljubno dotikajo življenjskih vprašanj. Razmisli in odgovori na vprašanja v vijolični barvi. Svetopisemski citat prepiši na listek in ga nosi s seboj ter tekom dneva večkrat preberi - zmoli. Kaj ti govori?
 
Ponedeljek, 5.12.2016: Angeli
 
»Ne pozabite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili angele, ne da bi se zavedali« (Heb 13,2)
Mnogi med Slovenci in Slovenkami, ki sem jih srečal v Melbournu so emigrirali v Avstralijo okrog leta 1950. Fantje so najprej nekaj let živeli pri p. Baziliju v hiši, ki je bila škofijska last. Zavihali so rokave in začeli delati. Kupili so si parcele in si zgradili hiše.
Mnogi so dali svoje novorojene otroke v privatne šole. Da so si to lahko privoščili so morali trdo delati in si trgati od ust. Svojim otrokom so omogočili boljšo izobrazbo, kakor pa so je bili sami deležni.
Nekaterim so redovnice ali redovniki šolanje in vse kar je s tem povezano tudi podarili. Poznam primere, ko so nekaterim odraslim s pomanjkljivo izobrazbo priskrbeli posebne učitelje in jih redovniki sami plačali. Tudi angleško so se prišleki zelo dobro naučili.
Skratka veliko hvaležnih spominov na redovnice in redovnike ter njihovo velikodušno pomoč v težkih časih sem imel privilegij slišati. Vesel sem te ljubezni, za katero sv. Ignacij Loyolski pravi, da je bol v dejanjih kakor pa v besedah. Kdaj in kako pa svojo ljubezen udejanjaš ti?
 
Torek, 6.12.2016: Sveti Miklavž

»Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega Edinorojenega Sina.« (Jn 3,16).
Danes praznujemo god sv. Miklavža, svetnika iz tretjega stoletja živečega v današnji Turčiji, ki je imel navado metati koščke zlata v bivališča potrebnih družin. V srednjem veku je neka sveta žena na noč pred Miklavžem na vrata potrebnih prinašala košare s hrano in obleko. Sveti Miklavž ni prodajal, kakor današnje trgovine okrog Božiča, ampak je podarjal potrebnim. Dokazano je, da je sodeloval na cerkvenem zboru v Niceji in pomagal izoblikovati Nicejsko veroizpoved, ki jo izpovemo pri krstu in ob nedeljah pri maši. Je tudi zavetnik zastavljalcev. Zagotovo je imel veliko srce. Koga boš pa ti obdaroval/a za današnji praznik? Ne le darilo, tudi obisk, klic... »Jaz sem ljubljeni Božji otrok« (Henri Nouwen)
 
Sreda, 7.12.2016: Starost

Če sem mislil: »Moja noga omahuje,« me je tvoja dobrota, GOSPOD, podpirala. Ko se v meni množijo vznemirljive misli, mi tvoje tolažbe razveseljujejo dušo« (Ps 94,18-19).
Vsak rod se mora znova naučiti skrbeti za svoje ostarele starše in sorodnike. Takšna skrb zahteva potrpljenje, humor, prilagodljivost in predvsem veliko ljubezni. So tudi presenečenja.
Sobrat, ki je v starosti dobil demenco, je vedno, ko smo skupaj kaj zmolili, prišel k sebi in lepo molil. Celo blagoslov je znal dati. Med molitvijo je točno vedel, kaj se dogaja. Vsak rod išče svojo pot skrbi za ostarele starše in sorodnike. Naj vedno dajemo prednost ljubezni pred učinkovitostjo.
Kako gledaš na starost, jo sprejemaš ali bežiš pred njo? Kako gledaš in skrbiš za ostarele v tvoji bližini?
 
Četrtek, 8.12.2016: Končno in neskončno

»Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« (Jn 21,18)
Od vseh nadlog v starosti je zagotovo preganjavica ena od napornih in ponižujočih. Človek začne kar nenadoma govoriti strahove in stvari, ki jih ni, ampak se dogajajo v glavi bolnega. Toda ko smo skupaj maševali in molili Očenaš pa ni bilo prav nobenih motenj in izbruhov. Molitev je bila jasna, duh zbran in človek navzoč.
Ali je mogoče, da je v možganih ali srcu človeka sveti prostor, notranje svetišče, skrita kamrica, ki je ni mogoče podreti?
Med mašo ob bolnem človeku odkriješ, da je med nami končnimi in neskončnim Bogom močna povezanost in bližina. Naj bo to zavedanje v podporo, tolažbo in moč za vztrajanje vseh, ki imate ostarele starše ali sorodnike z demenco, preganjavico, kapjo in drugimi nadlogami.
»Naj se ti smrt nežno približuje, naj pride s tolažbo in gotovostjo, da ne greš nekam v neznano, ampak samo v svoj dom, ki ga nisi nikdar zapustil.«
Kako sprejemaš smrt? 
 
Petek, 9.12.2016: Sanje

Da, tako govori Gospod BOG: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal. Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal, rejene in krepke obvaroval. Pasel jih bom, kakor je prav« (Ezk 34,11.16)
Mati Terezija iz Kalkute je čutila Gospodov klic naj pomaga skrajno ubogim in zapuščenim. V Avstraliji mi je sobrat irskih korenin navdušeno pripovedoval o sestri Mariji Aikenhead, ki je kakšno stoletje pred Terezijo slišala enak klic in imela enake sanje. Tedaj so bile vse redovnice na Irskem še zaprte v samostanih. Marijinemu hrepenenju je bila prav to največja ovira. Zamisel o sestrah, ki hodijo po mestnih cestah in pomagajo revežem je bila tedaj še nezaslišana. Toda njene sanje so postale resničnost. Hodeče sestre ali Hčere ljubezni pomagajo potrebnim po domovih, bolnicah, ječah, šolah in povsod kjer je mogoče najti reveže. Marija in številne sestre so skozi stoletje utelešale ljubečo skrb Dobrega Pastirja.
Ali je tudi v tebi hrepenenje, vizija za prihodnost.... zate... za druge? Kaj moraš storiti, da bodo tvoje sanje postale resničnost? Kaj ti onemogoča, da bi sledil svojim sanjam?
 
Sobota, 10.12.2016: Potujoči

»Gospod je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal« (1 Mz 12,1).
Abrahamova zgodba se začenja s preprostim Božjim ukazom: »Pojdi iz svoje dežele!« Pusti vse za seboj, saj ti bom pokazal novo deželo. Božji ukaz Abrahamu omogoča, da začne potovanje in gre, ne da bi vedel pot ali cilj: smisel je neznan, cilj nejasen in pot negotova.
Dva vidika Abrahamove zgodbe sta lahko močno pomembna tudi za nas. Prvi je klic k ukrepanju: vzemi resno vero, s katero si bil blagoslovljen in v njeni moči v svetu delaj dobro. Drugi vidik tega klica je posledično potovanje. To potovanje ni nesmiselno in brezciljno. Abraham potuje z Bogom in zanj. Potovanje je čas za premislek in rast. Priložnost za globlje odkrivanje svojega odnosa z Bogom in Božjega hrepenenja po meni.
Ali sredi svojega življenja doživljaš, da te Bog kliče? Kaj se v tebi dogaja?
Kaj moraš opustiti, da boš lahko odgovoril? Kakšno ravnanje vključuje?
POVABLJENI, DA ODMEVE ALI MISLI, SPOZNANJA OB PREJETEM ADVENTNEM GRADIVU, PODELITE ŠE Z OSTALIMI. POSREDUJTE ZAPISANO NA E - NASLOV info@moskaduhovnost.si
PREJETO BOMO ANONIMNO ALI Z IMENOM (KOT ŽELITE) OBJAVILI NA NAŠI SPLETNI STRANI 
http://moskaduhovnost.si/.

Povabljeni tudi na blog  p. Viljema Lovšeta, DJ
https://jn159.wordpress.com/

Copyright © 2016 Jezuitska skupnost Radlje ob Dravi, All rights reserved.


unsubscribe from this list    update subscription preferences 

Email Marketing Powered by Mailchimp
Share
Tweet
Forward